Model splošnega ravnovesja
Prevladujoča struja teoretične ekonomije je bila več kot stoletje pod vplivom t. i. Walrasovega modela oz. modela splošnega ravnovesja, razlaga Stiglitz. Leta 1874 ga je razvil francoski ekonomist Leon Walras. Avtor je ekonomijo razumel kot ravnovesje (podobno kot Newtonov ekvilibrium v fiziki) — cene in količina blaga so določata ponudba in povpraševanje, ki sta v medsebojnem ravnovesju. Adam Smith je trdil, da zasledovanje lastnih sebičnih interesov pripelje do splošne družbene blaginje. Sto petinsedemdeset let kasneje sta Kenneth Arrow in Gerard Debreu z uporabo Walrasovega modela pokazala, kateri pogoji so potrebni za točnost Smithovih trditev. Matematično sta dokazala obstoj splošnega ravnovesja, dokazala pa sta tudi, da je ekonomija tako učinkovita zgolj pod zelo restriktivnimi pogoji. Trgi bi morali biti več kot kompetitivni: obstajati bi moral cel spekter zavarovalniških trgov, kjer bi lahko kupili zavarovanje za katerokoli tveganje, kapitalski trgi bi morali biti popolni (lahko bi si sposodili, kolikor bi želeli, za poljubno dobo po kompetitivnih obrestih), poleg tega ne bi smelo biti nobenih eksternalitet ali javnih dobrin (public goods). Obdobja, ko trgi ne uspejo proizvesti učinkovitih rezultatov, so ekonomisti označili za tržne neuspehe (market failures). Njuno delo je spodbudilo nadaljnje raziskave, ki so potrdile, da so trgi popolnoma učinkoviti zgolj pod zelo restriktivnimi pogoji, kar je postavilo pod vprašaj samo relevantnost trditev, da so trgi sploh učinkoviti. V znanosti se pogostokrat dogaja, da so določene predpostavke in domneve precej trdno zasidrane v pogledih znanstvenikov, tako da nihče od njih ne uvidi, da so zgolj predpostavke. Ko je Debreu navajal domneve, na podlagi katerih je dokazoval učinkovitost trgov, ni navedel implicitne domneve, da imajo vsi udeleženci na trgu popolne informacije. Še več, domneval je, da med različnim blagom in dobrinami ni razlik. Delo je na podoben način razumel kot dobrino. Ekonomski teoretiki so upali, da je svet nepopolnih informacij podoben svetu popolnih informacij. Kljub temu je bilo očitno, razlaga Stiglitz, da je svet poln nepopolnih informacij. Eden izmed priljubljenih argumentov za svobodni trg je, da spodbuja inovativnost. Vendar sta Debreu in Arrow v svoji teoriji domnevala, da inovacij ni: ritem tehnološkega napredka zanju ni bil odvisen od nobenih odločitev, sprejetih znotraj ekonomije. Stiglitz opozarja, da je imel njun model zaradi teh temeljnih domnev težave pri razlaganju ključnih vprašanj, ali je trg namenjal dovolj kapitala inovacijam in ali je usmerjal kapital za inovacije na pravi način. Več finančnih člankov na: Pretvornik valut