Delala bi se fino, ampak prstan
Njuna zgodba je stara dobra klasika, vedno romantična in zanimiva. Spoznala sta se na morju, ko sije sonce in je čas zabav in romanc. »Zgodilo se je pred dvema letoma in pol na otoku Visu. Takoj sva se zaljubila. Saj veste, zagledala sva se, bla, bla, bla in stvar je bila rešena,« se smeji štiriindvajsetletna Ljubljančanka, simpatična in zgovorna Staša Novak. Še bolj natančno opiše srečanje: »Oba sva bila na dopustu na Visu. Sem še bolj mlada in sem seveda hodila tudi malo lumpat. Tako sem prišla v neki lokal in ga zagledala. Bila sva vsak s svojo družbo. Takoj sva si bila všeč.« A potem je Staša še ostala na otoku, Aleš Krušič, dvaintridesetletni Ljubljančan, pa se je vrnil domov. »Čisto je bil razburjen, ker sem sama ostala na morju. Ampak je bilo fino: veliko romantičnih SMS in telefonskih klicev se je zvrstilo. Po dobrem mesecu sem končno prišla v Ljubljano. Prvi zmenek sva imela na ljubljanskem gradu. V začetku sem se delala še fino, kot da nisem zagreta zanj, ampak ko mi je že na prvem srečanju podaril prstan, je bilo jasno, da sva oba močno navdušena,« pripoveduje Staša, ki v zasebnem podjetju dela kot računovodkinja, »financerka«, ali kot je sama rekla, deklica za vse. Aleš prihaja iz znane mesarske družine Krušič, ki ima v svoji ponudbi le konjsko meso, in seveda pomaga v uspešnem družinskem podjetju. Poročila sta se v Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji, ki ga tako uspešno vodi gospa Ivi Svetlik. Staša je bila takoj navdušena: »Tukaj so bili vsi že ob prvem srečanju nenavadno prijazni. Osebje je ustrežljivo, okolica je fantastična in vse je tako urejeno, da človek še sesti ne upa. Takoj sem vedela, da se želim poročiti na Kendovem dvorcu. Aleš se je dogovoril, da nama morajo vsako leto za obletnico poroke rezervirati sobo,« je spet navdušena Staša. Par rad hodi v kino, obvezni so nedeljski izleti, včasih gresta skupaj na tenis, čeprav priznata, da nista velika navdušenca za šport. Še vedno vsako leto hodita na dopust na Vis, ki je njun ljubezenski otoček.